E- Račun


1. Pod kakšnimi pogoji lahko eno podjetje izda drugemu račun v elektronski obliki?

Poslovni subjekti, ki želijo poslovati v elektronski obliki in izdajati račune v nematerializirani obliki najdejo podlago za takšen postopek v Zakonu o davku na dodano vrednost. Davčna uprava RS je pripravila kriterije, ki jih morajo davčni zavezanci izpolnjevati, da pridobijo dovoljenje za izdajanje in prejemanje elektronskih računov.

  • Torej prvi korak je, da oba poslovna subjekta pridobita od Davčne uprave RS dovoljenje za izdajanje računov v nematerializirani obliki.
  • Pogoj za pridobitev takega dovoljenja je, da oba subjekta zagotovita hrambo listin v elektronski obliki in ta mora ves čas hrambe omogočati dostop do teh dokumentov, kar je razumeti tudi v smeri, da je potrebno ves čas posodabljati računalniško tehnologijo, da je le -ta kompatibilna razvoju nove tehnologije na tem področju.
  • Oba poslovna subjekta morata zagotoviti varnost in zaščito, to je avtentičnost izdajatelja, integriteto vsebine in berljivost računov v elektronski obliki, ki je predpisana z veljavnim Zakonom o davku na dodano vrednost.
  • Oba zavezanca morata uporabljati digitalni podpis, overjen z digitalnim kvalificiranim potrdilom. V postopku morajo biti sodelujoči izdajatelj, prejemnik in banka.

2. Katere so glavne ovire oziroma težave za podjetja in tudi računovodske servise?

  • reorganizacija poslovnih procesov
  • upravičenost investicije
  • zagotovitev varnosti in zaščite, ki preprečuje nepooblaščeno dodajanje
  • spreminjanje ali brisanje hranjenih računalniških zapisov
  • posodabljanje opreme, ki bo izpolnjevala vse predpisane zahteve in zagotavljala
  • kontinuiteto uporabe in ohranjanja računalniške opreme in sredstev, ki so bila
  • uporabljena za elektronsko shranjevanje in podpisovanje računov.
  • potrebna denarna sredstva in kader , ki se bo spoprijel z digitalizacijo dokumentov

3. Kaj svetujete podjetjem, ki razmišljajo o takšni možnosti poslovanja?

Vsako podjetje mora pri svojem poslovanju ugotoviti kakšne težave ima pri upravljanju dokumentacije in koliko časa potrebuje za proces ureditve, koliko prostora potrebuje za hranjenje , kakšne ima stroške papirnega upravljana. Mora tudi ugotoviti s katerimi , v začetku preprostimi dokumenti, bi lahko najprej pričel digitalizacijo. Procesa se moramo lotiti počasi , določiti prednostne potrebe in natančno zapisati postopke digitalizacije. Digitalizacija dokumentacije bo postala za podjetja korak s časom in se ji najbrž ne bo možno izogniti. Prihranila nam bo čas, povečala sledljivost, zmanjšala stroške razmnoževanja, stroške dela, pri delu bo naša učinkovitost večja.

Podjetja, ki poslujejo z minimalnim številom zaposlenih, bodo najbrž prisiljena najeti zunanje sodelavce (»outsourcing«), ti bodo delo opravili hitrejše od zaposlenih, saj bodo postopke že dobro poznali in jih tudi hitreje opravili.

4. Katerim se to izplača (glede na število izdanih računov...)?

V prvi vrsti se to izplača podjetjem z velikim številom izdanih računov, , ki so zneskovno nižjih vrednosti., kot na primer elektrodistribucija, stacionarna in mobilna telefonija, trgovska podjetja …. Ko govorimo o delovnem procesu v zunanjem računovodstvu – računovodskem servisu, je potrebno poudariti, da se postopki samodejnega prenosa podatkov iz dokumenta v sistem računovodskega servisa bistveno skrajšajo in delujejo v prid obeh strank, tako časovno, kot tudi stroškovno in cenovno.

Slovenija je mlada država z razvijajočem se podjetništvom in velikim številom mikro poslovnih subjektov, kateri se poslužujejo zunanjih računovodskih storitev, zato bodo najbrž računovodski servisi prisiljeni prevzeti procese digitalizacije računov svojih strank. Sodelujoče stranke v postopku digitalizacije bodo od izdajatelja pooblaščeni računovodski servis, prejemnik in banka. Posamezno mikro podjetje bo najbrž težko izpolnjevalo pogoje, ki so zakonsko postavljeni o varnosti, zaščiti, hranjenju in morebitnem poznejšem dostopu podatkov.

Na vrh
© 2011 - 2018 Gazeta d.o.o., vse pravice pridržane.    Pravna varnost.    Uporaba piškotkov.